Slovenske železnice s 1. julijem uvajajo spremembe tarifnih pogojev. Kljub želji po poenostavitvi potovanja z vlakom pa so novosti prinesle še več zmede in podvajanja produktov.
Več zmede in dražje vozovnice za uporabnike
Cene enosmernih in povratnih vozovnic se zvišujejo za približno 16 %. Z vidika splošne inflacije in naraščajočih stroškov je takšna podražitev lahko razumljiva. V praksi pa to pomeni, da železniški prevoz za občasnega potnika ni več nujno najugodnejša izbira.
Cene vozovnic, tako Slovenskih železnic kot tudi IJPP, se določajo glede na razdaljo. Ker je železniška povezava pogosto daljša od najkrajše cestne poti, se lahko zgodi, da je IJPP vozovnica cenejša. Primer tega je relacija Maribor–Ljubljana, kjer enkratna IJPP vozovnica stane 14 €, medtem ko enosmerna vozovnica Slovenskih železnic znaša 14,40 €. Pri povratnem potovanju se razmerje ponovno obrne, saj je ugodnejša dnevna pavšalna vozovnica Slovenskih železnic za 16 €, medtem ko dnevna IJPP vozovnica Slovenija stane 18 €.
Za potnika to pomeni predvsem več zmede in dodatnega preverjanja, katera možnost je v posameznem primeru najugodnejša. Takšen sistem ni prijazen do uporabnika in od njega zahteva aktivno poznavanje in primerjanje različnih tarif.
V spodnji tabeli je primerjava izbranih produktov, kjer je jasno vidno podvajanje.
| Produkt/ugodnost | SŽ** | IJPP* |
| Dnevna vozovnica | 16 € | 18 € |
| Tridnevna vozovnica | / | 22 € |
| Tedenska vozovnica | 32 € | 36 € |
| Letna vozovnica | 520 € | 560 € |
| Popust na vozovnico ob vikendih | – 30 % | – 25 % |
| Vikend družinska vozovnica (5 oseb, do 5 dni) | / | 15 € |
SŽ – produkt Slovenskih železnic, ki vključuje le prevoz z vlakom na območju Republike Slovenije (** vključen dodatek za vlak višje vrste, razen pri dnevni vozovnici)
IJPP – produkt integriranega javnega potniškega prometa, ki omogoča uporabo vlakov, avtobusov in mestnih avtobusov v Ljubljani (*doplačila za vlake višjih vrst niso vključena)
V Društvu potnikov zato jasno poudarjamo, da bi morali v notranjem prometu v najkrajšem možnem času preiti na popolnoma integriran tarifni sistem z enotno IJPP vozovnico. Le enotna in pregledna ureditev lahko potnikom omogoči enostavno, razumljivo in dostopno uporabo javnega potniškega prometa.
Prevoz koles – enotno, dražje, a še vedno negotovo
Pomembna sprememba se nanaša tudi na prevoz koles. Cena se zvišuje z dosedanjih 1,50 € na dan na 3 € na relacijo. Za daljše razdalje je takšna sprememba upravičena, saj prevoz koles zaseda omejen prostor na vlaku, a vsekakor ne gre za spodbujevalni ukrep mikromobilnosti.
Kljub spremembam tarifnih pogojev pa glavna težava ostaja nerešena – potnik ob prihodu na vlak ne ve, ali bo sploh lahko vstopil s kolesom. To ustvarja negotovost in zmanjšuje uporabnost vlaka za kombinacijo z aktivnimi oblikami mobilnosti. Rešitev vidimo le v vzpostavitvi rezervacijskega sistema za kolesa.
V Društvu potnikov menimo, da je to ključna sistemska pomanjkljivost. Dokler potnik nima zagotovila, da bo lahko s kolesom dejansko potoval, takšna podražitev ne prinaša izboljšanja storitve, temveč zgolj višji strošek za uporabnika.
Dodatki za vlake višje vrste – kazen za potnike?
Nov enoten dodatek za vlake višje vrste znaša 2 €, oziroma 4 €, če ga potnik kupi na vlaku na postaji z odprto blagajno. Sistem je sicer bolj enostaven kot prej, saj ne razlikuje več med različnimi vrstami vlakov višje vrste, a hkrati uvaja kaznovanje potnikov, ki dodatka ne kupijo vnaprej.
Takšna ureditev je po našem mnenju problematična. V praksi namreč potniki pogosto nimajo možnosti nakupa dodatka v predprodaji. Na številnih manjših železniških postajah ni ne kartomatov ne odprtih blagajn, prestopni časi pa so pogosto prekratki, da bi potnik lahko pravočasno kupil dodatek. Nakup dodatka prek spleta še vedno ni mogoč, prav tako ne obstaja možnost nakupa karneta dodatkov, kar bi vsaj delno olajšalo uporabo vlakov višje vrste.
Se pa za redne uporabnike vlakov višjih vrste in imetnikom IJPP mesečnih oz. letnih vozovnic s prenovo tarife uvajata mesečni in letni dodatek za vlake višje vrste. Tako se potniki, ki za svoja potovanja uporabljajo tako avtobus kot vlak ne bodo potrebovali več obremenjevati, ali imajo v denarnici dovolj gotovina za dodatek ali ne. Smo pa razočarani nad načinom izvedbe. Dodatki ne bodo naloženi na obstoječe IJPP kartice, temveč izključno na SŽ čip kartico. V praksi to pomeni, da mora potnik, ki že uporablja IJPP sistem, kupiti še dodatno kartico zgolj za en specifičen produkt. Takšna rešitev je nelogična in potnike po nepotrebnem sili v podvajanje kartic, namesto da bi sistem poenostavila in združila.
V Društvu potnikov sicer dodatke za vlake višje vrste z vidika uporabniške izkušnje ocenjujemo kot odvečne. Ti vlaki potnikom praviloma ne zagotavljajo bistveno višje ravni udobja, temveč zgolj minimalen časovni prihranek, zato doplačilo nima jasne uporabniške vrednosti.
Takšna tarifna politika deluje odvračalno in ni skladna s cilji trajnostne mobilnosti. Potnik ne bi smel razmišljati o tem, ali lahko z že kupljeno vozovnico vstopi na določen vlak ali pa bo moral zanjo dodatno doplačati. Cilj javnega potniškega prometa bi moral biti enostaven in pregleden sistem, ne pa uvajanje dodatnih pravil in doplačil.
Popust za vikend potovanja
Nov vikend popust v višini 30 % je sicer na prvi pogled pozitiven ukrep, ki lahko spodbuja uporabo vlaka za prosti čas. Vendar pa v resnici ne gre za sistemsko izboljšavo, temveč predvsem za odziv na že obstoječ 25 % vikend popust pri IJPP vozovnicah.
Namesto poenotenja sistema tako dobivamo ponovno neposredno konkurenco med dvema tarifnima sistemoma, ki bi morala delovati usklajeno. Potnik je tudi tukaj postavljen v položaj, ko mora preverjati, katera vozovnica je v posameznem primeru ugodnejša, namesto da bi imel na voljo enotno in pregledno rešitev.
Takšen pristop dodatno povečuje zmedo in potrjuje, da sistem javnega potniškega prometa v Sloveniji še vedno ni zares integriran, ampak temelji na medsebojnem tekmovanju različnih tarif.
Ljubljana kot primer sistemske zmede
Na območju Ljubljane imajo potniki na voljo več različnih vozovnic (SŽ, IJPP, Urbana), ki med seboj niso enotno povezane. Namesto enotnega sistema tako dobimo podvajanje produktov, kar dodatno otežuje uporabo javnega potniškega prometa.
Letna mestna vozovnica LPP za eno cono stane 365 € in velja izključno za mestne avtobuse. Na drugi strani IJPP vozovnice omogočajo bistveno širšo uporabo – veljajo na vlakih, mestnih in medkrajevnih avtobusih. Letna IJPP vozovnica za Ljubljano (cona 2) stane 436,80 €, medtem ko letna IJPP vozovnica za cono 3 oz. celotno Slovenijo stane 560 €.
Slovenske železnice po novem uvajajo tudi lastno letno vozovnico v višini 296 €, ki je cenovno sicer ugodnejša od alternativ, vendar velja izključno za vlak. Njena praktična vrednost je zato omejena, še posebej zaradi nezadostnih frekvenc in slabše pokritosti železniškega omrežja v primerjavi z avtobusnim.
Takšna ponudba dodatno potrjuje nepovezanost sistema. Potnik se znajde v situaciji, ko ima na voljo več cenovno in vsebinsko različnih možnosti, ki pa niso logično povezane. Namesto enotne rešitve mora sprejemati kompleksne odločitve glede na to, kateri del sistema bo uporabljal.
Ljubljana bi kot največje prometno vozlišče morala biti primer dobre integracije, a v praksi ostaja simbol nepreglednega in razdrobljenega sistema.
Zaključek
Namesto poenostavitve javnega potniškega prometa nove spremembe prinašajo več pravil in več različnih produktov, ki jih mora potnik poznati. Potniki ne potrebujejo kompleksnejšega sistema, temveč preglednega, enotnega in cenovno dostopnega. Trenutne spremembe žal gredo v nasprotno smer.
Potniki potrebujemo enotni sistem, ki bi na ravni celotne države povezal železniške ter mestne in medkrajevne avtobusne storitve brez dodatnih doplačil in skritih stroškov. Pregledna in enostavna tarifa ni le uporabniku prijazna rešitev, temveč je tudi osnovni pogoj za učinkovito spodbujanje trajnostne mobilnosti.